Image

KORONA VIRUS - PO BITKI JE LAHKO VSAK GENERAL


Najprej bi se radi zahvalili vsem državljanom naše lepe domovine, ker so/smo se vzorno vedli v  najtežjem času epidemije. Upamo, da bo tako še naprej.

Prišel pa je čas, da naredimo analizo minulega dogajanja in opredelimo bodoče aktivnosti.

To kar se je dogajalo v naši deželi in po svetu lahko strnemo v dve besedi - biološka vojna. Kako je prišlo do tega je vsekakor zanimivo vprašanje, na katerega pa ne znamo in (še) ne moremo odgovoriti. Vsekakor pa je bilo vojno stanje. Sam začetek epidemije je povezan z menjavo vlade. Prejšnja vlada je problem minimizirala in se obračala na prebivalstvo s pomirjujočimi besedami. Sklicevala se je na sorazmernost ukrepov.

To si lahko predstavljamo v takem smislu: Na bencinskem servisu zagori pepelnik. Zaposleni pokličejo na 112 in gasilci pošljejo svoje terensko vozilo z dvema gasilcema. Ko prideta do bencinskega servisa vidita, da je že začel goreti bar na servisu. Gasilca takoj pokličeta gasilsko vozilo, vendar ko to pride je ogenj zajel že celoten kompleks  bencinskega servisa. Gasilci pokličejo celotno brigado in ko slednja pride je bencinski servis že zletel v zrak.

Vsi so ukrepali skladno s sorazmernostjo problema/požara, a na koncu ni bilo več kaj za gasiti.

S to primerjavo želimo povedati, da o sorazmernosti ukrepov v vojnem stanju ne moremo govoriti ali o tem razmišljati. Tako stanje zahteva hitre ukrepe, kateri so usmerjeni k ciljem.

Morda še ena primerjava s preteklimi dogodki.

Pred nekaj leti smo imeli povodni, ko so potoki in reke prestopale bregove. Takrat so bili gasilci nemudoma na terenu. Aktivirala se je civilna zaščita in policija se jim je pridružila.... kaj pa vojska? Ja ta je čakala na povabilo. Ali pa je morda kaj drugega v ozadju!?

Kot državljani, ki smo od strani opazovali dogajanje, smo lahko opazili, da je nekaj narobe, celo zelo narobe. Vse prej naštete službe nas MORAJO varovati in TAKOJ ukrepati, saj je to njihova naloga in poslanstvo. Ostal pa nam je grenak priokus, da se še po tridesetih letih problemi rešujejo skoraj na volonterski osnovi.

Vlada je ob nastopu korona virusa Covid-19 za nekaj dni ustanovila krizno skupino, katera se je začela spopadati s problemom virusa. Super! A tu se postavlja vprašanje, kje so bile službe, katere naj bi bile v prvih vrstah tudi v takšnih dogodkih. Ali nimajo NIJZ, civilna zašita in podobni, pripravljenih scenarijev tudi za izredne razmere??? In če ne – je na mestu vprašanje – zakaj jih plačujemo!? Predvsem pa bode v oči, da med njimi ni povezave in sodelovanja.

In to, da jih je morala aktivirati vlada! Pričakovali bi, da se samostojno odzovejo na situacijo in samoiniciativno ukrepajo. Saj so vendar bile izredne razmere. Mar ni bilo vojno stanje?

Očitno se iz preteklih izkušenj nismo ničesar naučili!

Problem ostajajo tudi naše bolnice. Da, potrebne so investicija v stavbe, opremo in še kaj! A te so potrebne ves čas. Kaj se najprej zgradi – objekt in šele nato se postavi tehnološki postopek, ki tvori vsebino postavljenih sten? Vsak gospodarstvenik bi vam potrdil, da je ravno nasprotno.

Pri investicijah v bolnice, zdravstvene domove in stavbe javne infrastrukture bi morali svojo besedo imeti tudi civilna zaščita in NIJZ. A očitno ni tako.

Vremenske razmere so nam bile tokrat naklonjene, zato so bili sprejemni centri lahko postavljeni na prostem. To je bila srečna okoliščina. Kaj pa, če bi bila okužba sredi hude zime in z izdatnimi padavinami? Po svetu se za take namene uporabljajo garažne hiše v neposredni bližini zdravstvenih objektov. Načrtovane so tako, da so v določenih nadstropjih dostopne tudi kamionom. Ob izrednih razmerah se lahko uporabljajo tudi športni objekti. Zakaj se ta zavedanja ne implementira tudi pri nas?

Poseben razmislek pa je potreben ob vprašanju, kako je z našimi strateškimi rezervami?

Sredstva javnega obveščanja so nam zagotavljala, da je hrane dovolj za nekaj mesecev, izrazito pa je primanjkovalo zaščitne opreme. Tudi v državi se je pokazal enak problem, kot v podjetjih. Varčuje se pri varnosti.

V času epidemije se je pokazalo, kako pomembno je imeti svoje zaloge. Ob tem se postavlja vprašanje - kaj bi se zgodilo, če bi nam primanjkovalo hrane? Večina naše predelovalne industrije hrane je v tujih rokah! Verjetno bi lastniki najprej poskrbeli za lastne trebuhe, če bi pa kaj ostalo, pa bi nam drago prodali. Zato bi država morala imeti v lasti tudi svojega trgovca in določena podjetja v prehranski industriji. Enako pomembne so tudi zlate rezerve in zaloge kovin za predelovalno industrijo.

Pravila solidarnosti in tržne ekonomije med državami so v času pandemije postala le črka na papirju. In pomembno je postalo le eno - če si v vojni najprej poskrbi zase. Lep primer je npr. Francija, katera je na svojem ozemlju zaplenila vso opremo, pa čeprav le-ta ni bila njena last.

Morda se ne zavedamo najpomembnejšega člena strateških rezerv. To je naš državljan. Ta naj bi imel znanje, sposobnosti  in motivacijo. S prodajo državnih podjetij »strateškim partnerjem« smo izgubili tudi pomembna delovna mesta in s tem strokovno znaje. 

Dotaknili smo se le nekaterih problemov. Če vas zanimajo rešitve, jih nekaj zagotovo najdete na spletni strani stranke GAS. Če smo v začetku pohvalili vse nas, si posebne pohvale zaslužijo predvsem zaposleni v zdravstvu, gasilci, policija, trgovci,… Njim posebna zahvala, saj so se izpostavljali za vse nas. Lahko jim srčno zaploskamo in rečemo,  HVALA VAM PLEMENITI. Enako velja za vse službe, katere so usmerjale ukrepe.

Vsekakor pa ne ploskajmo politikom. Politiki so le tisti, ki so ukrepe izglasovali. Ker bi ploskati politikom, ki gradijo ceste, objekte... pomenilo isto, kakor da bi zaploskali bankomatu, kateri vam daje vaš denar.

In tega se moramo zavedati tudi ob naslednjih volitvah!

Želimo si, da smo se ob tej pandemiji naučili, da se je potrebno opreti na našega človeka,  na našega kmeta, na naše zdravnike, na naše gasilce, na naše policiste, na naše vojake, na naše znanstvenike, na našo industrijo …. Torej na NAŠE.

Osti jarej

                                                                                                                                     Tomi Pirjevec