Image

SMO TURIZEM RES LJUDJE ?

Mediji so lansko turistično sezono opisovali kot rekordno. Tudi podatki za letošnjo sezono so spodbudni, kar kaže na pozitiven trend in govori o tem, da turistični del gospodarstva dela dobro in ga je treba pohvaliti. Ali zatolči, ker kuje uspeh?

Dobro delo v turizmu je v začetku letošnjega leta presenetila prav posebna »nagrada« javne uprave s pomočjo občin. Občine so dvignile turistično takso. Žal v naši državi deluje sistem tako, da ko v določeni panogi beležimo uspešne poslovne rezultate, jih je treba takoj zatreti. Pri tem je na mestu vprašanje, kam so takso investirale občine – so jo investirale v okolje, so vlagale v dobro občanov? Na ta vprašanja lahko odgovori le vsaka posamezna občina. Kako pa dvig takse vpliva na turiste, kako jih spodbuja, da v Sloveniji preživijo več časa in si ogledajo še več naših znamenitosti, prepuščamo v razmislek vsakemu posamezniku.

Želja po polnjenju proračunskih blagajn je očitno prevelika, da bi se po zglede, kako spodbuditi, nagraditi turiste, da pri nas preživijo več dni, pozanimali pri sosedih. Za primerjavo smo izbrali italijansko Verono. Pri njih je turistična taksa med 0,50 in 3,00 evre po osebi na nočitev. To vsoto lahko zaračunajo za največ pet dni po osebi. Pri nas znaša turistična taksa med 2,00 in 3,00 evri po osebi za vsako noč. Na prvi pogled majhna razlika, a točen izračun na primeru štiričlanske družine, kjer so vsi polnoletni in bivajo sedem dni, pokaže pravo sliko. V Veroni plača družina 12 €/dan, kar za 7 dni znese 60 (12 x 5) evrov. V Ljubljani pa družina plača 12,52 €/dan, kar za 7 dni znese 87,64 evra. Znesek sploh ni več zanemarljiv!

Analize kažejo, da se pojavlja trend krajšanja dobe postanka turistov v naši državi in to iz štirih dni na tri. Kaj to pomeni za naše gospodarstvo in proračun?

Če vzamemo podatek iz leta 2009, ko je bila turistična potrošnja ovrednotena v višini 4 odstotkov vsega prodanega blaga in storitev, se moramo ob tem zelo zamisliti. Povedano drugače: štiričlanska družina si na dopustu zagotovo vsak dan privošči kakšno storitev. Morda gre le na kavo in sladoled, morda si kupi majico ali kakšen spominek. Za te in podobne priboljške družina porabi minimalno 20 evrov dnevno. Zmanjšanje števila dni nočitev vpliva neposredno na nižji dohodek nočitev in nižji priliv turistične takse, posredno pa tudi na dnevno porabo gostov.

Žal na osnovi videnega ne moremo potegniti drugačnih zaključkov, kot to, da če je neka panoga
perspektivna, je treba spremeniti pogoje pri davkih ali taksah, da temu ne bi bilo tako. Prav tako nas čudi ozko usmerjen pogled naših občin, ki jih ne zanima prihodek od turizma na nacionalni ravni, niti načini za večanje prometa v posamezni občini, pač pa le hitro polnjenje občinskega proračuna. Ob vsem tem se sprašujemo tudi, kaj o tem misli vlada in kaj dela ekonomski svet.

Kakšno vrsto turizma naj Slovenija spodbuja, glede na naše danosti? Eno je jasno – takšna turistična taksa odbija masovni turizem, za visoki turizem pa v Sloveniji nismo pripravljeni!

Ali smo turizem ljudje? Naš odgovor je da, da in še enkrat da!
To dokazujejo srčni ljudje, ki si dnevno s svojo pristno (lokalno) ponudbo trudijo rezati vsakdanji kruh, ki se trudijo turiste zadržati pri nas čim daljše obdobje ter jih na pristen način navdušiti, da se ponovno vrnejo. Žal pa mi naši upravljalci, plačani iz naših žepov, dokazujejo ravno nasprotno. Oni očitno niso v tej kategoriji. Njim se ni treba boriti.